4.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 3.1.
3.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 16.4.
3.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 9.1.
1.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 4.1.
4.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 4.1.
8.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 4.1.
9.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 4.1.
15.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 4.1.
19.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 4.1.
25.JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 4.1.
Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020
16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanjenanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam
Učinkovita in trajnostna raba vode na kmetijskem gospodarstvu
Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode (PRO-PRIDELAVA)
December 2018 – december 2021
249.940,00€
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta – vodja projekta dr. Matjaž Glavan,
• Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije,
• Kmetijski gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto,
• BO - MO svetovalno podjetje d.o.o.,
• Geološki zavod Slovenije,
• Evrosad proizvodnja, trgovina, svetovanje d.o.o.,
• Panvita, kmetijstvo in proizvodnja hrane d.d.,
• Kmetija Turk Aleš,
• Kmetija Purgaj Ivan,
• Kmetija Ribič Jožef,
• Kmetija Karlovček, Rumpret Andraž.
https://www.bf.uni-lj.si/sl/raziskave/raziskovalni-projekti/140/povecanje-produktivnosti-kmetijske-pridelave-z-ucinkovito-in-trajnostno-rabo-vode-propridelava
Namen projekta je v kmetijski praksi promovirati visokoproduktivnost kmetijske pridelave s pomočjo trajnostne rabe vode za namakanjena kmetijskem gospodarstvu in zmanjšanje trenutnih in skupnih odvzemov izvodnih virov za namakanje.
• vzpostaviti SISTEM ZA PODPORO ODLOČANJU O NAMAKANJU (SPON) na državni ravni, ki združuje baze podatkov relevantne za optimizacijo prakse namakanja (lastnosti tal, trenutna količina vode v tleh, potrebe rastline povodi in vremensko napoved);
• aplicirati SPON na ravni izbranih demonstracijskih kmetij in povečana produktivnosti kmetijske pridelave skozi izboljšano prakso namakanja jabolk, češenj, koruze, hmelja, paradižnika, krompirja, zelja in namiznega grozdja;
• dvigniti znanje o pomenu in kompetencah za izvajanje strokovno pravilnega namakanja na ravni demonstracijskih kmetij in širše (kmetij, ki niso del partnerstva, strokovnjakov, odločevalcev, študentov,laične javnosti);
• video z izobraževalnimi vsebinami o strokovno pravilnem namakanju in njegovem pomenu za zvišanje produktivnosti kmetijske pridelave ter trajnostno rabo vode in varstvo okolja;
• izboljšati prepoznavnost SPON med kmeti, strokovnjaki, odločevalci, študenti, laično javnostjo in drugimi po Sloveniji.
Evropska komisija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Program razvoja podeželja 2014–2020
Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.
Univerza v Mariboru
Prof. dr. Stanislav Tojnko (stanislav.tojnko@um.si)
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota
Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
Kmetijsko gozdarska zadruga Sava z.o.o.
Mohor Holešek
Kmetija Novak
Kmetija Juhart
Kmetija Šušterič
22.11.2019 – 23.11.2022
V demonstracijsko poskusnih nasadih bomo združili vse vzadnjih letih preskušane pridelovalne tehnike za doseganje naslednjegaključnega cilja: trajnostna in svetovno konkurenčna pridelava prvovrstnihslovenskih jabolk, pridelanih s sintezo tehnoloških ukrepov za zmanjševanjeobremenitev okolja, zmanjševanje pridelovalnih tveganj zaradi podnebnih sprememb,doseganje najvišjih trženjskih standardov in zadovoljevanje pričakovanjnajzahtevnejših kupcev.
• Izdelane analize sadovnjakov, vključenih v projekt,
• izdelani načrti za izvedbo predvidenih tehnoloških ukrepov za vsak nasad.
• Zasnovanje poskusov za izboljšanje tehnologij v pridelavi jabolk na 8 kmetijskih gospodarstvih. Vzpostavitev skladiščenja v dinamični in ULO atmosferi.
- izvajanje tehnologij
- oskrba tal,
- pomotehnični ukrepi,
- regulacija pridelka,
- varstvo rastlin,
- spravilo pridelka in
- skladiščenje pridelka.
• spremljanje, nadziranje in po strokovni presoji korigiranje nove tehnologije glede na specifične okoliščine na kmetijskem gospodarstvu.
• vrednotenje rezultatov izboljšanih tehnologij na vsakem kmetijskem gospodarstvu ter objava le-teh na spletni strani vodilnega partnerja.
• na osmih kmetijskih gospodarstvih preizkušeni tehnološki ukrepi
• izvedeni strokovni ogledi za širjenje izkušenj o zvišanju produktivnosti pridelave jabolk in varovanja okolja
• izdelana analiza izvedljivosti prenosa projektnih rešitev za povečanje produktivnosti kmetijske pridelave in ohranjanja okolja
• izvedba predavanj in tehnoloških krožkov s predstavitvijo pridobljenega znanja v okviru praktičnega preizkusa za kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva
• izvedba predavanja in delavnice s predstavitvijo pridobljenega znanja v okviru praktičnega preizkusa, za ostale strokovnjake s področja kmetijstva
• izkušnje in znanje o uporabi novega modela pridelave predstavljeno na konferenci oz. simpoziju za širjenje rezultatov projekta
• izdelana pisna in multimedijska tehnološka navodila za novi model pridelave jabolk.
• Izbira ustreznih sadovnjakov in strojev za izvedbo novih tehnologij.
• Usposabljanje vseh članov partnerstva za uspešno izvajanje novih tehnologij.
• Začetek izvajanje novih tehnoloških ukrepov in vrednotenje prvih rezultatov količine in kakovosti pridelka.
• Rezultati bodo vodilo za izdelavo načrta izvedbe ukrepov za naslednje leto 2021.
• Izvedba tehnoloških krožkov za širjenje znanja v okviru praktičnega preizkusa.
• Rezultati iz osmih kmetijskih gospodarstev bodo vodilo za korekcijo v prvem letu načrtovane tehnologije.
• Izvedba tehnoloških krožkov za širjenje znanja v okviru praktičnega preizkusa
• Uspešno izvedeni novi tehnološki ukrepi na večini kmetijskih gospodarstev bodo osnova za promocijo – širjenje med ostale Slovenske sadjarje in širšo javnost.
• Analiza in definiranje rezultatov bodo osnova za izdelavo tehnoloških navodil.
https://www.facebook.com/visokostorilnatrajnostnapridelavajabolk/
SVEŽE-OKUSNO-LOKALNO
.png)
potrjene na 3. Javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev SLR na območju
LAS Posavje v letu 2020 EKSRP in z Odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33152-145/2020/6, z dne: 04. 03. 2021
Tematsko področje: Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin
Ukrep U8: Zdrava skupnost
Naziv sklada: EKSRP
Akronim operacije: Sveže, okusno, lokalno
Naziv operacije: Sveže, okusne, lokalne surovine na posavskih krožnikih
Naziv vlagatelja in višina podpore EKSRP: Center za podjetništvo in turizem Krško https://cptkrsko.si/sveze-okusno-lokalno/
Ribiška družina Kostanjevica na Krki
Društvo kmetic Krško
Društvo ljubiteljev suhomesnatih dobrot
Skupna vrednost celotne operacije (z DDV): 112.965,13 EUR
Skupna višina sofinanciranja EKSRP: 82.635,28 EUR
01. 10. 2020 – 30. 11. 2021 (14 mesecev)
Posavje postaja vse bolj Gastronomska regija, k temu je pripomogel vsakoletni festival Okusi Posavja, ki se je v zadnjih letih iz uličnega festivala lokalne gastronomije in vina razmahnil tudi na pot povezovanja ponudnikov, izobraževanja in željo o doseganju vrhunskih gastronomskih doživetij. Regija se ponaša s številnimi značilnimi produkti, kot je: rumeni plavec, modra frankinja, krškopoljski prašič, kopun, ribe, jabolka (sevniška voščenka), hruške, zelje, moka, jagodičevje, krompir ter ostala sveža zelenjava in sadje. Želimo, da postanejo vrhunske surovine simbol kvalitete v regiji (SLR str. 9). Projekt bo povezal kmetije, odkupovalca sadja in zelenjave do gostincev. Za ta namen se bo kupilo transportno vozilo. Vključili bomo izobraževalne vsebine z namenom osveščanja o pomenu lokalne hrane in predelave (mladih in starejših nad 55 let), dva vrhunska gastronomska dneva za specifično ciljno skupino mladih upov v gostinstvu in že obstoječih gostincev in projekt nadgradili s profesionalnim promocijskim dokumentarnim filmom s predstavitvijo glavnih surovin v regiji in tudi najpomembnejših gostincev, vinarjev in tudi društev na podeželju.
P1: Ohranjanje in ustvarjanje delovnik mest
P2: Krepitev položaja obstoječih kmetij in drugih gospodarskih subjektov
P3: Vnos novih znanj
P4: Krepitev in spodbujanje lokalne samooskrbeP16: Krepitev zdravega življenjskega sloga
1. Vzpostaviti novo delovno mesto pri partnerju Evrosad d.o.o. (Cilj 1.1 SLR)
2. Razviti nov trg med kmetijami, odkupovalcem in gostinci (Cilj 1.2 SLR)
3. Nakup vozila za logistiko lokalne zelenjave in sadja (Cilj 2.1 SLR)
4. Vzpostaviti kratke verige med kmetijami in gostinci (Cilj 3.1 in 3.2 SLR)
5. Izvesti delavnice na temo osveščanja o lokalni pridelavi in kratkih verigah (Cilj 4.2 SLR)
1. Vzpostavljena lokalna trajnostna veriga lokalnih živil med kmetijami, odkupovalcem in gostinci.
2. Vzpostavljeno novo delovno mesto
3. Pridobljena znanja o lokalni trajnostni pridelavi živil in zdravih prehranjevalnih navadah, krepitev zdravega življenjskega sloga preko delavnic (mladi, starejši nad 55 let).
4. Usposobljeni mladi »upi« v gostinstvu preko gastro dni znanja v Posavju.
5. Usposobljeni nosilci gostinskih dejavnosti preko gastro dni znanja v Posavju.
6. Ozaveščeni lokalni prebivalci o pomenu uživanja lokalnih živil preko promocijskega filma (Evrosad)
7. Povečan interes prihodov turistov zaradi objav promocijskega dokumentarnega turističnega filma
1. Povečanje odkupa in dobave lokalnega sadja in zelenjave v gostinske obrate (dobava v 10 gostinskih obratov)
2. Povečana atraktivnost gastronomskih doživetij v Posavju (avtohtone surovine, lokalni izdelki, sadje in zelenjava, lokalna vina, ribe, izdelki iz žita)
3. Večja osveščenost prebivalstva o načinu pridelave sadja, zelenjave, zelene oskrbne verige
4. Povečana atraktivnost gostinskega poklica pri mladih
5. Vzpostavljeno neformalno partnerstvo med kmetijami, odkupovalcem in gostinci
V sklopu promocije in izobraževalnih vsebin bomo izbrali prepoznane lokalne surovine območja in lokalnega kuharske Chefa Jureta Tomiča, ki je bil imenovan za Chefa prihodnosti. S tem želimo vzpostaviti inovativni pristop k spodbujanju gastronomske regije in izobraževanju, predvsem mladih, ki se odločajo za gostinski poklic.
Projekt je v vseh svojih delih prenosljiv na druga območja.
Trajnost projekta bo zagotovljena z vzpostavitvijo novega delovnega mesta, dostavno vozilo bo še naprej služilo svojemu namenu. Celotna oskrba oziroma zelena veriga se bo izvajala tudi po zaključku projekta. Filmi, ki bodo nastali v sklopu projekta se bodo uporabljali za promocijo zelene samooskrbne verige in za promocijo in povečanje privlačnosti turistične regije Posavje.
S projektom ozaveščamo, usposabljamo in svetujemo širši javnosti za uporabo lokalno pridelane zelenjave in sadja, prav tako bomo vzpostavili kratko verigo lokalne zelenjave in sadja do gostinskih ponudnikov. S tem prispevamo k zmanjševanju uporabe energentov za skladiščenje in logistiko sadja in zelenjave iz tujine.
• Vzpostavitev novega delovnega mesta,
• nakup opreme in vozila za dostavo,
• nakup opreme za Društvo Ljubiteljev suhomesnatih dobrot,
• nakup oblačil za Društvo kmetic Krško,
• nakup opreme za Ribiško družino Kostanjevica na Krki,
• izvedba izobraževanj za ranljive ciljen skupine,
• izvedba izobraževanj za specifične ciljne skupine (mladi upi in gostinci),
• vzpostavitev zelene verige (kmetije, Evrosad, gostinci),
• snemanje promocijskega filma (Evrosad),
• snemanje dokumentarnega turističnega gastronomskega filma v štirih delih,
• študijska tura za predstavnike medijev in turističnih ponudnikov.
Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020
Okolje in podnebne spremembe
Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja
Univerza v Mariboru
Prof.dr. Tatjana Unuk (tatjana.unuk@um.si)
Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Kmetija Strgar
Kmetija Staniša
Ivan Knez
15.11.2019 – 15.11.2022
Cilj projekta je s praktičnimi primerina partnerskih/demonstracijskih posestvih v 6 statističnih regijah po Sloveniji in vključujoč več sadnih vrst pokazati pridelovalcem, da je ob uporabi obstoječih praks in tehnoloških ukrepov možen uspešen prehod iz integriranega v ekološki način pridelovanja tudi v že obstoječih trajnih nasadih. Ekološki način pridelave sadja je eden najzahtevnejših, vendar najbolj dosledno izpolnjuje večnamensko vlogo kmetijstva, ki obsega zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano, ohranjanje naravnih danosti – voda, tla, zrak, biotske raznovrstnost in tudi ohranjanje kulturne kmetijske krajine z gospodarsko in socialno vlogo kmetijstva.
• sodelovanje z vsemi kmetijskimi gospodarstvi pri vzpostavitvi sadovnjakov za izvedbo posameznih tehnoloških ukrepov
• zunanji strokovnjak: uvajanje novega tehničnega znanja
• priprava načrtov za spremljanje tehnoloških ukrepov trajnostne:
- rabe tal
- varstva rastlin
- blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe
- ohranjanja biotske raznovrstnosti
- učinkovite rabe energije in
- rabe vode
• spremljanje realizacije tehnoloških ukrepov
• organizacija srečanj predstavnikov kmetijskih gospodarstev
• priprava predavanj v okviru usposabljanj predstavnikov kmetijskih gospodarstev
• izvedba štirih predavanj na srečanjih predstavnikov kmetijskih gospodarstev
• organizacija strokovnega posveta za več kot 50 udeležencev
• priprava večine vsebin za tehnološka navodila
• sodelovanje z mediji
• priprava spletnih vsebin
• priprava analize izvedljivosti ukrepov
• testiranje kmetijskih praks, ki pripomorejo k ohranjanju biotske raznovrstnosti
• najem in nakup naprav in opreme
• poročanje o aktivnostih na projektu
• razširjanje rezultatov projekta
Strnjeno lahko kot pričakovanerezultate projekta izpostavimo naslednje:
• nastanek demonstracijskih objektov z različnimi sadnimi vrstami z naborom sodobnih ukrepov v ekološki pridelavi sadja, razpršeno od pomurske do primorske regije (6 statističnih regij)
• po testiranju kmetijskih praks, ki pripomorejo k biotskih raznovrstnosti v prakso preneseno znanje glede pomena pridelave sadja za varovanje nadzemnih in podzemnih voda in njene racionalne rabe, razmer v tleh, biotske raznovrstnosti in naravovarstva
• v prakso prenešeno znanje glede prilagajanja pridelave sadja podnebnim spremembam in tudi prilagoditev pridelave za preprečevanje nadaljnjega negativnega vplivanja na podnebne spremembe
• v prakso prenešeno znanje glede izvedbe trajnostnega varstva rastlin
• v prakso prenešeno znanje za izvedbo analize možnosti prehoda v EKO pridelavo
• povečanje površin z ekološko pridelavo
• umestitev izbranih ukrepov, ki se izvajajo v ekološki pridelavi sadja (po izvedbi testiranja kmetijskih praks, ki pripomorejo k ohranjanju biotske raznovrstnosti), tudi v sheme standardne (IP) pridelave
